Proces varjenja piva
Varjenje piva je razmeroma preprost proces, vendar vključuje številne korake, kot so priprava slada, mletje, drozganje, filtracija drozge, kuhanje, fermentacija, zorenje, filtracija in pakiranje. Poglejmo si podrobneje, kako nastaja pivo in kakšno vlogo imata pri tem komprimiran zrak in dušik.
Proces se začne s pripravo slada. To je postopek namakanja žita, njegovega kaljenja in nato sušenja, s čimer se žito pretvori v slad
Zrna sladu se nato zdrobijo na manjše delce. Cilj je razpokati zunanjo ovojnico zrna in dovolj zdrobiti njegovo notranjost, da ima drozgalna voda dostop do celotnega zrna. Za doseganje želenega rezultata pivovarji uporabljajo različne postopke mletja.
Naslednji korak je drozganje, pri katerem se zdrobljena zrna zmešajo z vročo vodo. Tako nastane drozga goste, kašaste konsistence. V tej fazi se škrob iz sladu in drugih žit pretvori v sladkorje in beljakovine. Pivovar lahko z zviševanjem ali zniževanjem temperature nadzoruje, katere vrste sladkorjev bodo nastale.
Poleg sladkorjev in beljakovin postanejo topne tudi druge snovi. Rezultat je sladka tekočina, primerna za fermentacijo, ki jo imenujemo pivina.
Pivino je treba zdaj ločiti od izrabljenega žita. Preostala bistra tekočina, bogata s sladkorji, daje pivu njegov osnovni okus. Tudi ta faza je sestavljena iz več korakov. Najprej sledi zaključek drozganja (mash-out), pri katerem se temperatura drozge poviša. Toplota zmanjša viskoznost ujete pivine in olajša njeno ločevanje od tropin.
Sledi recirkulacija, pri kateri se pivina prečrpava z dna drozgalnega kotla nazaj na vrh. Zadnja faza je izpiranje (sparging), pri katerem se doda voda, da se iz zrn izloči še več fermentabilnih sladkorjev.
Nato je treba pivino prekuhati. S tem se odstranijo preostali delci hmelja in druge trdne snovi ter zagotovi sterilnost piva. Dolžina kuhanja vpliva tudi na grenkobo piva. Po končanem kuhanju se pivo hitro ohladi, da se prepreči oksidacija, ki bi negativno vplivala na okus.
V tej fazi se doda kvas. Ta porablja prej nastale sladkorje ter pri tem proizvaja alkohol in ogljikov dioksid (CO₂). Prav v tej fazi pivo pridobi alkoholno stopnjo in naravno karbonizacijo. Trajanje fermentacije je odvisno od vrste piva. Lahko traja le nekaj dni, lahko pa tudi več mesecev.
Da fermentacijske posode zaradi naraščajočega tlaka ne bi počile, se v tej fazi del ogljikovega dioksida nadzorovano odvaja.
V tej fazi pivo dobi končne lastnosti, ki mu dajejo poseben značaj. Kvas se usede na dno posode in ga je mogoče odstraniti. Za odstranjevanje morebitnih preostalih trdnih delcev se pivo nato filtrira.
Pivo je zdaj pripravljeno za pakiranje in transport. Na voljo je v številnih vrstah embalaže, od pločevink in steklenic do sodov. Številni pivovarji pivo pred pakiranjem dodatno karbonizirajo, da nadomestijo ogljikov dioksid, ki je med fermentacijo ušel iz piva.
